Blaž Emeršič je eden redkih slovenskih igralcev, ki igra malo manj kot desetletje v tujini. Točneje – od sezone 1999/2000 pa do danes ta 28-letni napadalec nastopa za tuje klube. Zadnje tri sezone igra v Veliki britaniji pred tem pa je 6 sezon igral v severnoameriških nižjih profesionalnih ligah.

Blaž je svojo hokejsko pot začel pri ljubljanski Olimpiji in pri 17-ih letih zaigral za njeno člansko moštvo v državnem prvenstvu in takratni elitni alpski ligi. Bil je stalni član slovenke mladinske izbrane vrste do 18 in 20 let. Nato pa ga je v sezoni 1999/2000 hokejska pot vodila v Severno Ameriko. Za slovenko člansko izbrano vrsto je odigral 35 tekem in dosegel 3 zadetke in 5 podaj.

Blaž, si na polovici tretje sezone v angleški ligi EPIHL in če k temu dodamo še nepolni dve sezoni v angleški elitni ligi EIHL so za vami skoraj 4 sezone v angleškem hokeju. Kakšne kvalitete je pravzaprav hokej v Veliki Britaniji? Kakšne kvalitete sta ligi EIHL in EPIHL?

Hokej v Veliki Britaniji je seveda v veliki senci nogometa, kriketa in ragbija. Je pa to bila ena izmed boljših evropskih lig v 90. letih. Trenutno lahko v klubih angleške elitne lige EIHL nastopa 10 tujih hokejistov in v ekipah, ki so v zgornji polovici lestvice so posamezni tujci izredno kvalitetni. Mislim, da je angleška liga kar kakovostna. Klubi imajo določeno rivalstvo in posledično se na derbijih zbere veliko gledalcev. Nottingham ima na primer v povprečju čez 4000 gledalcev na tekmo. Podobno velja za Sheffield in Belfast. Podobno bi bilo lahko tudi v Coventryju vendar lahko tamkajšnja dvorana sprejme le okoli 2500 gledalcev. Vendar, če v Coventryju gostuje ekipa iz zgornje polovice lestvice je tam dvorana vedno nabito polna in izredno vzdušje.
V ligi EPIHL (2. po kakovosti) kjer igram, lahko v ekipah nastopajo samo 4 tujci. Ravno v tem se pozna glavna razlika med ligama. Pri vodilnih klubih so nekateri tujci zelo kvalitetni in so plačani tako kot bi igrali v elitni ligi, nekateri celo bolje. Vodilne ekipe v 2. ligi so na nivoju ekip iz spodnjega dela lestvice elitne lige EIHL. Nekaj sezon so organizirali pokalno tekmovanje kjer so nastopale ekipe iz elitne in 2. lige in so se enakovredno kosali med seboj. Takrat je na primer za drugoligaško ekipo Fife Flyers igral Greg Kužnik, ki sedaj igra v Ljubljani.

Trenutno igraš za ekipo Slough Jets katere lastnik je, starejšim ljubiteljem hokeja v Sloveniji dobro znan, Zoran Kožić, ki je v zadnji sezoni nekdanjega jugoslovanskega prvenstva zelo uspešno igral za zagrebški Medveščak. Nam lahko predstavite mesto Slough in ekipo v kateri igrate.

Mesto Slough se nahaja 5 do 10 minut vožnje od letališča Heathrow v Londonu. Lahko rečemo, da jee v neposredni bližini letališča. V mestu večinoma živijo Poljaki in ljudje iz Bližnjega Vzhoda. Sam se v mestu ne zadržujem kaj več, kot je čas treninga ali tekme. Z mojim dekletom in njenima hčerkama živim v Londonu, ki je 35 minut vožnje oddaljen od Slougha.
Ekipa je sestavljena iz večinoma starejših igralcev, ki so bili v 90. letih eni izmed vodilnih igralcev v tako imenovani ˝superleague˝ . Tu sta nekaterim starejšim ljubiteljem hokeja v Sloveniji dobro znana Steve Moria in Nicky Chinn, ki sta kar nekajkrat igrala za angleško reprezentanco proti Sloveniji. Jaz sem eden izmed štirih tujcev ekipi. Eden izmed tujcev je tudi Zoran Kožić, ki pa večino letošnje sezone ni igral in se nam je pridružil šele po novem letu.

Po novicah iz Velike Britanije je tudi vaš klub prizadela recesija, pravzaprav je prizadela lastnika kluba, kar se pozna na sestavi ekipe. Kakšne so pravzaprav vaše realne možnosti v letošnji sezoni?

Ja kot veste se tako imenovana ekonomska kriza najbolj pozna v Angliji, saj je London povezava med Evropo in Ameriko. Trenutno edina težava, ki jo imamo je ta, da si uprava kluba ni mogla privoščiti nakupa še kakšne tuje okrepitve, ki bi nam prišla zelo prav pri obrambi naslova prvakov. Tu govorim predvsem o igralcu ki bi zapolnil mesto na branilskem položaju. Sedaj to vrzel zapolnjujem jaz in igram na mestu branilca.
Kljub vsemu smo še vedno v dobrem položaju. V pokalnem tekmovanju smo se prebili v polfinale, medtem ko smo v prvenstvu trenutno četrti, sledi pa še končnica. Trenutno imamo težave s poškodbami, vendar upam da bomo kmalu zopet v polni zasedbi. V polni zasedbi lahko premagamo vsakega, ampak istočasno če nismo popolnoma osredotočeni, lahko tudi izgubimo proti večini ekip.

Z 17-imi leti si začel svojo profesionalno pot v moštvu Olimpije. Nato pa si se pri 19-ih letih odpravil v tujino. Kaj je bil povod, da si se odpravili preko luže v nižjo profesionalno ligo CHL?

Ko sem končal gimnazijo sem se želel poizkusiti onstran luže. Takrat nas je bilo kar nekaj, ki smo se podali čez Atlantik. Bili smo eni prvih, ki smo naredili ta korak. Seveda nam ni bilo lahko. Najprej si moraš izboriti mesto v ekipi, kjer jih je večina starejših od tebe, nova kultura, vsi se borijo za mesto v ekipi in nimaš ravno veliko prijateljev. V tistih letih je tam malokdo ali pa nobeden, vedel kje je Slovenija, nikoli niso slišali za kakšnega slovenskega hokejista. Imam občutek, da če bi bil Čeh, ali Slovak bi mi bilo veliko lažje in bi mogoče z nekaj sreče prilezel veliko dalje. No sedaj smo si tudi Slovenci ustvarili ime na hokejskem zemljevidu in v veliki meri gre zasluga Anžetu Kopitarju, ampak tudi mi smo dali svoj prispevek, saj smo bili eni prvih, ki smo se odpravili tja. Tu mislim na Tomaža Razingarja, Gregorja Kranjca, in še nekaj jih je bilo. Tu mislim na igralce ki so igrali profesionalno v Ameriki. Lahko pa rečem, da mi ni bilo nikoli žal za to mojo odločitev.

Glede na dejstvo, da ste kar lep čas preživeli v severnoameriških nižjih profesionalnih ligah, bi nam lahko povedali kakšna je pravzaprav kakovost hokeja v ligah kot so CHL in ECHL.

Dejstvo je, da je hokej v teh nižjih ameriških profesionalnih ligah iz leta v leto kvalitetnejši. Tudi liga CHL je, odkar sem jaz igral tam zelo napredovala in veliko ekip je povezanih z NHL klubi in AHL klubi, kar pomeni da tam igrajo igralci z AHL pogodbami, nekateri celo NHL ˝three way˝ pogodbami. Dejstvo je da je liga ECHL v enem obdobju imela 34 ekip, kar je bila največja liga na svetu. Lahko si zamišljate kakšen pretok igralcev je to bil. Vedno sem bil mnenja, da je v ECHL težje igrati kot v AHL. V ECHL namreč nimaš garantirane pogodbe. Pogodba ni vredna nič in se ti lahko odrečejo vsak dan. Posledično je pritisk na igralca zelo velik, kajti vsi si želijo napredovat v AHL ali NHL in igralcev je na pretek, razlika v kakovosti med igralci pa je zelo majhna. Poleg kakovosti nedvomno potrebuješ veliko sreče in predvsem moraš biti v pravem trenutku na pravem mestu. Veliko igralcev, ki sedaj igrajo v NHL si utrjuje pot v teh nižjih ligah in zanimivo je sedaj spremljati koliko teh igralcev s katerimi sem igral skupaj v klubih ameriških nižjih lig sedaj dejansko igra v NHL. Veliko tujcev, ki so igrali za slovenske klube je prihajalo iz teh lig, tako da sem imel neko povezavo z njimi. Ali sem z nekaterimi igral (npr. Aaron Fox) ali pa sem igral proti njim.

Bili ste pravzaprav prvi slovenski hokejist, ki je dosegel zadetek v ligi AHL. Sezona 2001/02, ekipa Utah Grizzlies. Se še spominjate tistega obdobja? Po naših informacijah je bilo tista sezona vaša najboljša v Severni Ameriki. Kaj se je pravzaprav zgodilo na tisti vaši peti tekmi lige AHL?

Ja ta sezona in pa ena kasneje, s tem, da v tej drugi sezoni nisem dobil priložnosti v AHL, čeprav sem bil izbran v 1. peterko na All Star tekmi s strani trenerjev in bil točkovno uspešnejši kot prejšnjo sezono. To samo dokazuje, da rabiš tudi nekaj sreče. V Utahu sem se odlično znašel. Takrat je bil Utah podružnica NHL ekip Dallas Stars in Florida Panthers. Eden od igralcev tam je bil tudi Ryan Jardine, ki je igral v Olimpiji in Pierre Dagenais, ki je igral za Innsbruck če se ne motim. Najbolj zveneče ime v ekipi pa je bil takrat nedvomno Niko Kapanen. Jaz sem si iz tekme v tekmo izbojeval večjo minutažo in na koncu dobil priložnost igrati tudi v situacijah z igralcem več na ledu. Ampak na žalost sem se na peti tekmi poškodoval. Garnett Exelby, ki trenutno igra za Atlanta Thrashers mi je z naletom s komolcem zlomil čeljust in moja sezona je bila končana. Glavni trener ekipe Utaha mi je v enem izmed najinih pogovorov obljubil, da bi igral tudi končnico tisto leto v AHL, ampak ta poškodba mi je to preprečila in moja AHL zgodba se je končala. Naslednjo sezono sem se udeležil pripravljalnega tabora ekipe Utah Grizzlies in bil na njem najboljši strelec vendar nisem sprejel ˝two way˝ pogodbe z ECHL in AHL, katero so mi takrat ponudili.

Slovite kot vsestranski hokejist. Igrali, oziroma igrate na prav vseh igralnih pozicijah, razen seveda na mestu vratarja. Letošnjo sezono igrate na mestu branilca in v lanski sezoni je bila na nekaterih srečanjih vaša vloga tudi na branilskem položaju. Ste iz položaja napadalca presedlali na položaj branilca?

Ne moja igralna pozicija je še vedno napadalec. Zaradi stiske trenutno letošnjo sezono igram na branilskem položaju ampak izključno samo v korist ekipe. Sebe smatram še vedno kot napadalca.

Slovenija in slovenska izbrana vrsta. Nazadnje ste za reprezentanco nastopili leta 2004 na svetovnem prvenstvu divizije 1 v Ljubljani. Dvakrat ste tudi igrali za ekipi Olimpije in Slavije v končnici državnega prvenstva. Vas še mika igranje za slovenski klub, oziroma reprezentanco?

Nikoli ne reci nikoli. Kot Slovenec si vedno želim igrati za slovenski klub in slovensko reprezentanco, ampak ne za vsako ceno. V Sloveniji veliko ljudi najprej pogleda v kateri ligi igraš in si potem ustvarijo mnenje o tebi in o tvoji kakovosti. Vse opcije so odprte in če bo kdo stopil v kontakt z mano se bom z veseljem odzval in se pogovoril.

Načrti za naslednjo sezono? Ostajate v Veliki Britaniji ali se podajate v novo okolje in novo državo?

Za naslednjo sezono se še nisem z nikomer pogovarjal, tako da bomo videli. Najprej želim čimbolj uspešno zaključiti to sezono potem bomo pa videli kako in kaj naprej.